Včeraj, 2.12.2017, je minilo 14 let od smrti našega vratarja Jožeta Pavška, ki se je smrtno ponesrečil v službi. Toda nikoli ga nismo in ne bomo pozabili!

TAKOLE SE JE ZGODILO PRED LETI: 

Umrl vratar slovenske reprezentance
December 2003
Jože Pavšek se je smrtno ponesrečil

V Rošpohu pri Mariboru se je včeraj okoli devete ure zgodila delovna nesreča s smrtnim izidom. Po prvih podatkih sta delavca želela splezati na električni drog, ki pa se je porušil. Na kraju nesreče je umrl Jože Pavšek, vratar slovenske malonogometne reprezentance in kluba Svea Lesna Litija. Več podatkov o nesreči še ni znanih, drugi ponesrečenec pa je še vedno v kritičnem stanju.

JOŽKU V SPOMIN
In nam v opomin, kako minljivo in kratko je življenje. Drugi dan zadnjega meseca decembra sem nekaj po 14. uri poslal na svetovno spletno malonogometno stran futsalplanet.com seznam igralcev slovenske izbrane vrste za kvalifikacijsko srečanje proti Španiji. Na njem je bil tudi Jože Pavšek. Zapisal sem bil, kajti le nekaj minut kasneje je telefonski klic sesul svet. Vest, da se je na delovnem mestu smrtno ponesrečil član malonogometnega kluba Svea Lesne Litije in slovenske izbrane vrste Jože Pavšek je, kolikor smo se trudili, jo ne sprejeti, postajala iz minute v minuto bolj resnična. Kruta usoda je iz športnih vrst iztrgala, ukradla, drugače je težko zapisati, mladega človeka, ki je šele dobro zakorakal na svojo življenjsko pot, pot uspešnega športnika in izobraženega človeka. Danes bi moral devetdesetič obleči dres svojega drugega kluba v karieri na uradnem srečanju in se po koncu srečanja s soigralci veseliti prvega mesta na koncu jesenskega dela sezone. Žal se danes klub, soigralci in mnogi drugi športni prijatelji in preostali, ki so ga poznali, pretreseni in ne dojemajoče na zagorskem pokopališču poslavljamo od velikega prijatelja, prešernega nasmeha, s katerim smo delili dobro in slabo. Slednjega je bilo malo, kajti v času Jožetovega članstva v litijskem klubu si je okoli vratu obesil tri naslove državnega prvaka in prav toliko pokalnih naslovov naše države v katerih je bil tudi njegov delež vedno prisoten in ne majhen. V sezoni 1998/99 je iz zagorskega drugoligaša Amaca prestopil v litijski klub, potem ko so ga Litijani spremljali na nekaterih srečanjih že tudi z njegovimi kolegi v ekipi iz Čolnišča. Amaco je namreč v predhodni sezoni igral v finalu pokala Slovenije proti Litijanom in Jože si je s fantastičnimi obrambami v tem finalu dokončno zagotovil mesto v litijskem klubu. Mesto, ki ga je moral na tako grozovit in nepošten način zapustiti. Zdaj lahko zapišemo, da je svoje zadnje srečanje na igrišču odigral v dvorani, kjer je pravzaprav začel svojo športno pot v Zagorju. Še v ponedeljek je s fanti opravil zadnji (zakaj se to kar ponavlja) trening in se z nasmeškom in na svidenje jutri poslovil ter odvihral proti domu. Dan prej je z reprezentanco Slovenije opravil mini priprave za dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo, vselil se je srečanja s svetovnimi prvaki čez nekaj dni, tako pa bo ostal z desetimi reprezentančnimi nastopi, prvim proti Češki (10. 5. 2002) in zmagi s 4:3 in zadnjim proti Moldaviji 12:0. Dvanajst zadetkov enako številki, ki jo je nosil na dresu. Nadaljevati bomo morali čeprav težko, brez njega. Pogled proti njegovemu igralnemu mestu pred golom ga bo iskal, a žal ne našel. Našli ga bomo v naših mislih in srcih, kjer je in bo ostal večno. Jože, Joško, Džoks, Joži, Pavči... nasvidenje in ne adijo, kajti nekje se bomo še srečali. (S.K.)

Poleg Jožeta imamo na nebu še dve zvezdi...počivajte v miru! Nikoli vas ne bomo pozabili!

joze pavsek
14 let mineva od smrti Jožeta Pavška