Pričel se je novi teden, toda naše misli nikakor ne morejo mimo tragičnega dogodka, ki se je zgodil prejšnji teden, ko smo izgubili našega Darka Tokiča. V soboto smo ga pospremili na zadnji počitek, se zadnjič poslovili od njega, vendar Toka bo še naprej živel v naših srcih.

 

Pogreba se je poleg vseh sorodnikov in svojcev udeležilo ogromno njegovih prijateljev z vseh koncev Slovenije pa tudi onstran meje ter tudi veliko bivših soigralcev iz nogometnih let. Pogreba našega dragega prijatelja smo se udeležili tudi ljudje, ki smo povezani s klubom FC Litija, kjer je Toka preživel svoja najboljša nogometna leta. Poleg nas se je pogreba udeležil tudi predsednik UEFA, g. Aleksander Čeferin, ki je samo zaradi tega žalostnega dogodka pripotoval v Litijo. S tem smo vsi dokazali, od prvega do zadnjega, ki smo se udeležili pogreba, da je bil Darko res odličen prijatelj in človek, ki so ga spoštovali mnogi ljudje v svetu kot športnika in velikega prijatelja.

Ob tem smo prejeli tudi nekaj besed Darkove družine, ki se želi vsem zahvaliti za vsa iskrena sožalja, za vse spodbudne besede in tudi, da ste se v tako ogromnem številu še zadnjič poslovili od svojega prijatelja. Tudi s tem ste družini vlili ogromno energije ob tem žalostnem dogodku. Hvala vam!
Tudi sami se še enkrat zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja in spodbudne besede. Tu zapišimo samo še to, kar smo že nekajkrat napisali – Toka, vedno boš v naših srcih! Počivaj v miru!

Spodaj prilagamo tudi govor pokojnemu Darku Tokiču, ki ga je v imenu kluba prebral g. Marko Jurjevec, tehnični direktor kluba. Poleg njega sta imela svoja govora tudi Darkova odlična prijatelja in tudi oba bivša člana našega kluba, g. Igor Osredkar in g. Dejan Simič.

Govor kluba FC Litija:

"Dragi Darko!
Kaj se mora zgoditi, katere nezemeljske sile se prebudijo, da nenadoma prileti med nas tako surova , tako nedoumljiva, tako usodna novica, da našega dragega Darka, prijatelja, športnika, nogometaša, s katerim smo dihali iste sanje, lovili veter fantovskih večerov, hrepeneli in upali, nenadoma ni več.
Pa smo se še včeraj skupaj veselili, si delili radost uspehov, postavljali nove in nove mejnike, še včeraj stiskali pesti, da smo skupaj nepremagljivi, da je ples nogometne žoge kot let divjega metulja, čaroben, večen.
Danes pa v bolečini sklanjamo glave in si skušamo odgovoriti na vprašanje brez odgovora: ZAKAJ, ZAKAJ? In vsak zase jecljamo besede slovesa, ki se jih bomo popolnoma zavedeli šele čez nekaj časa.

Tvoja življenjska, predvsem pa nogometna pot je bila tesno povezana s futsalom in našim skupnim klubom, sedanjim FC Litija, katerega član si bil okroglih 20 let. Skozi svoje delo in uspehe si kot član kluba, igralec in trener pomagal ustvarjati našo nogometno zgodbo.
Klubu si se pridružil še kot osnovnošolec, takoj po tistem, ko se je v Litiji v futsalu pričelo delo z mladimi. Takrat sta v naš podmladek prišla skupaj z velikim prijateljem Dejanom Simićem, s katerim sta kasneje svojo nogometno pot nadaljevala v starejših selekcijah, pri članih in tudi v slovenski futsal reprezentanci za katero si odigral 45 tekem.
Prvič si državni prvak v futsalu postal z mladinci leta 2000. Naslednje leto si začel igrati pri članih in že prvo leto osvojil državni naslov. Z Litijo si jih potem nanizal še šest, zadnjega leta 2013. V vmesnem času si za kratek čas odšel branit v Gorico, ampak kmalu ugotovil, da spadaš v Litijo in se z veseljem vrnil domov.
V letih od 2000 do leta 2015, ko si igralsko že bil upokojen, a si spet prišel pomagat, si za FC Litija v uradnih tekmovanjih odigral 342 tekem, od tega 29 tudi v evropskih tekmovanjih pod okriljem UEFA-e. Čeprav si bil vratar, si se kar 9 krat vpisal med strelce, 1 krat celo v Evropi.
Velikokrat smo se skupaj spomnili našega gostovanja v Bakuju, kjer smo premagali favorizirano italijansko ekipo Arzignano in se prvič uvrstili v elitni del evropskih tekmovanj. V Charleroi-ju smo se potem pomerili še s Sportingom iz Lizbone in trenutnim evropskim klubskim prvakom Interviu Boomerangom iz Madrida. Videli smo, da skupaj znamo in zmoremo, ter velikokrat ob težkih trenutkih prav iz teh izkušenj črpali tudi življenjsko energijo.
Po zaključeni igralski poti si leta 2013 postal klubski trener v mladinskih selekcijah, ter z mladimi igralci osvojil naslov državnega prvaka.
Poleg aktivnega igranja nogometa in delovanja kot trener, si bil tudi nogometni sodnik, ob vsem skupaj pa nisi zanemaril šole in ob vseh športnih obveznostih dokončal fakulteto.

Danes se poslavljamo od tebe, dragi Toka, ko tvoj življenjski pepel razboleni polagamo v šmarsko zemljo,
Vemo, da tako kot je bilo, ne bo nikoli več. Da se ne vrne več tista radost, ki smo jo delili po igriščih tega sveta, da s tega polja odhajamo poraženi, sami in neutolažljivi. Kot takrat, ko si v enem od intervjujev izjavil: »Nobenemu ne svetujem odhoda iz Litije.«.
Nad tvojo gomilo bo poslej vel tih vetrc s Sitarjevca, Ti šepetal čudežno pesem, kako smo nekoč imeli ljudi, kakor vrh gore hrast, pa jih zdaj ni več.
In ob večerih bodo kdaj zabrnele trave, kako zelo Te pogrešamo in daljne zvezde vrh neba bodo žarele kot spomin, ki nikoli ne ugasne.
In besede večne zahvale se bodo nemo izpisovale: »Toka, hvala Ti za Tvoje prijateljstvo, za čudovite igre s katerimi si nas navduševal, za tvoj veder značaj in humor s katerim si nam vlival vero in pogum, ko smo uživali ob zmagah ali skupaj žalovali ob porazih!«
Nikoli te ne bomo pozabili!

Sožalja ob tragični izgubi so med drugimi v imenu celotne nogometne družine izrazili tudi predsednik UEFA e Aleksander Čeferin, generalni sekretar UEFA e Theodore Theodoridis in predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović.
V imenu vodstva, vseh igralcev in članov Futsal kluba Litija, vsem Tvojim domačim, Tvojim dragim, Tvojim sorodnikom in prijateljem izrekamo globoko sožalje.
Vedite, da v tej bolečini niste sami!

Šmartno pri Litiji, 13.05.2017 "