Po uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo 2016, sem se pogovarjal z Igorjem Osredkarjem, kapetanom reprezentance Slovenije in trenutno članom ekipe Novo Vrijeme iz Makarske. Bivši član in kapetan našega kluba je razlagal o občutkih po uvrstitvi na EP, o primerjavi profesionalnega in amaterskega futsala, o svojih nečakih in še marsikaj. Vas zanima ali se bo Igi še vrnil v dres Litije? Preberite si intervju in boste izvedeli!

Igi, iskrene čestitke tudi v imenu tvojega bivšega kluba FC Litija, za uvrstitev na evropsko prvenstvo! Kako se počutiš po uvrstitvi reprezentance na EP? Si že strnil vse misli ali vse to prihaja za tabo?
Najprej hvala za čestitke. Občutki so res fantastični, sploh se še ne zavedamo kakšen uspeh smo ponovno dosegli, res smo fenomeni sedaj so te uvrstitve na EP postale kar stalnica, kar pa še zdaleč ne pomeni, da se je enostavno plasirati na veliko tekmovanje. Sigurno se bomo šele čez čas zavedali kaj smo v resnici naredili.

Pred odločilno tekmo s Češko je bila verjetno v glavah tudi tista povratna tekma za SP, kjer so vas Čehi izločili. Ste kaj razmišljali o tem?
Sigurno so bili Čehi v naših očeh sovražnik številka ena na tem turnirju še iz grehov in neporavnanih računih iz preteklosti. Vsakdo se je spominjal tiste tekme, ki je bil pravi šok, tako da bi se lagal, če bi rekel, da tudi sam nisem razmišljal in obujal tiste čase. Čeprav sem vedel da bo to povsem druga tekma, in še povrhu vsega smo igrali doma.

Ekipa je (dokaj) mlada, koliko rezerve ima reprezentanca še v ozadju?

Ta ekipa oziroma ta generacija ima strašen potencial in ob trdem delu in odrekanju lahko dosežemo še marsikaj, ne smemo pa zaspati na teh uspehih ampak moramo le te nadgraditi. Rezerve seveda so z vsako tekmo več bodo prišle izkušnje, vsak igralec po postal zrelejši, in ob težkih tekmam, bodo živeli s pritiskom, vse to nas oziroma jih še čaka. Treba pa bo še veliko delati.

Kaj so sedaj cilji reprezentance? Verjetno tudi SP!

Z takimi rezultati, ki jih sedaj dosegamo rastejo tudi apetiti in cilji. Z vsemi temi uspehi dvigujemo tudi lestvico želja, in vedno strmimo k boljšemu. Sigurno je eden od ciljev tudi SP, kar bi bil za vse nas to lepa nagrada, a treba je iti korak za korakom in tekmo po tekmi.

Kot zanimivost nas zanima – ti je bilo težje pred tekmo z Barcelono, ko ste igrali z Litijo ali pred tekmo s Češko? Verjetno je pritisk dokaj enak.
Vsaka tekma je zgodba za sebe, na vsako srečanje, se pripravljaš z določeno pozitivno tremo, o vsakem nasprotniku razmišljaš drugače, saj so le ti različni, tako da je le to težko primerjat. Adrenalin pa je prisoten vedno.

Sedaj pa se posvetiva klubskim zadevam. Pred sezono si ostal v Makarski, kjer se borite za tretje mesto po rednem delu. Kako se počutiš v Makarski?
V Makarski mi je zelo lepo, ljudje so me lepo sprejeli, igramo dobro, imamo dobre rezultate, z soigralci se dobro razumemo tudi izven igrišča, tako da je res vse super, nimam nobenih pritožb, smo prava ekipca.

Odigrali ste derbi s Splitom, kjer igra Alen Fetič. Kako je potekala tekma in za kakšen derbi gre to?

To je bil pravi dalmatinski derbi, dvorana nabito polna, vzdušje naelektreno, tekma pa prava paša za oči - polna tempa, lepih potez, ostra, skratka vse, kar si lahko futsal navdušenec zaželi. In kar je na koncu najbolj pomembno smo zmagali in za povrhu vsega sem še dosegel zadetek. Lepšega scenarija si ne bi mogel zaželeti. Res super!

Spremljaš kaj svoj bivši klub FC Litija in 1. SFL? Kakšne možnosti pripisuješ posameznim ekipam?

Seveda spremljam tudi 1. SFL, in tudi svoj bivši klub. Moram reči, da je liga zelo izenačena, kar je dobro za celotno ligo, in tudi za vse nas, ki to spremljamo iz strani. Težko je reči kdo je favorit, vsak ima svoje prednosti in slabosti in na koncu bodo odločale malenkosti, dnevna forma in to kdo bo naredil manj napak. Vse štiri ekipe imajo svojo računico kako priti do uspeha. Bistvo vsega je, da gledalci pridejo na svoj račun.

V zadnjem letu in pol si spoznal kakšno je življenje profesionalca v futsalu. Kakšna je razlika med treningi v Makarski in tu v Litiji?
Razlika je v tem, da se tukaj v Makarski več trenira, da je količina treninga večja, in da se le redkokdaj zgodi da nekdo manjka, da se razume - tudi tu se kdaj zgodi, ampak bistveno manjkrat.

Vse ljubitelje našega kluba pa verjetno zanima še ena stvar – bo Igi še kdaj zaigral v litijskem dresu?
Sigurno ne bom večno igral v tujini, morda se že drugo sezono vrnem, sedaj je to še prezgodaj, da bi razmišljal o tem, dosti bo časa za to po sezoni, vemo pa kaj pomeni Litija na futsal zemljevidu Slovenije. Vsakemu igralcu je čast igrati v takšnem klubu.

V nogometu se dokazujeta tudi dva tvoja nečaka – Matevž in Patrick. Prvi je že igral pri FC Litija, sedaj igra veliki nogomet, drugi je kapetan ekipe U15 pri našem klubu. Jima kdaj svetuješ in pomagaš z nasveti?
Seveda, nenehno se pogovarjamo, po vsaki tekmi, z veseljem jima odgovorim če me kaj vprašata, vedno sem pripravljen pomagati, samo če je v moji moči. Če pa me upoštevata oziroma poslušata pa se to vidi potem na tekmi, seveda če se ista stvar ponovi potem sta sedela na ušesih, ampak le teh primerov je malo, sta super fanta in pridna učenca.

Patricka si spremljal tudi na prvi polfinalni tekmi ekipe U15. Kako si sam videl tisto tekmo, igro Patricka ter ekipe na sploh? Bi morda kaj svetoval najmlajšim?
Odigrali so eno dobro lepo srečanje, bili so boljši skozi celotno srečanje in povsem zasluženo zmagali. Vprašanje zmagovalca ni bilo sporno niti za trenutek, vedno pa je lahko še boljše in s treningi in trdim delom pa bodo samo še boljši, Posameznik ni pomemben - futsal je kolektivni šport, in vsi morajo dihati za enega, je pa pravi kapetan, to kar se od kapetana pričakuje, spodbuja, bodri, ščiti hrbet, vsaj tako sem videl jaz, imajo pa vsake oči svojega malerja. Samo delo in še enkrat delo, potem pride rezultat.

Za konec še nekaj besed za navijače FC Litija, ekipo in vse v klubu…
Vsaka ekipa potrebuje tiste prave navijače, takšne ki spodbujajo in stojijo ekipi ob strani tudi ko le tej ne gre vse po načrtih, da jih oni dvignejo, ne da jih še bolj strejo. Pridite v čim večjem številu na srečanja in jim pomagajte oni vas potrebujejo. Z vami jim bo lažje!

Igi, najlepša hvala za intervju in veliko sreče v nadaljevanje kariere!

Luka Bregar


Igor Osredkar z Vladom Močnikom na prijateljski tekmi proti Španiji v Litiji