Mesto Litija

Urbanizirano središčno naselje leži v litijski kotlini v dolini reke Save, na nadmorski višini 238 m. Staro mestno jedro se nahaja na desnem bregu Save, ob vznožju nekdaj rudarskega hriba Sitarjevec. Tu sta eni glavnih znamenitosti Farbarjev grad s sončno uro in sedaj obnovljena cerkev sv. Nikolaja. Novejši del mesta se je razvil na rečnih terasah Graška dobrava na levem bregu in Šmarska dobrava na desnem. Kraj obdaja več vrhov: Veliki vrh, Širmanski hrib in Svibno. Proti vzhodu je obsežno kmetijsko Litijsko polje.

Litija je v pisnih virih prvič omenjena leta 1145. Njeno ime naj bi izhajalo iz latinskega imena Litus, ki pomeni obrežje, skozi čas pa je mesto nosilo različna imena: Villa Litto, Lutia, Lutey, Littai. Litija je postala trg leta 1386, mestne pravice pa je dobila leta 1952. Reka Sava jo je močno zaznamovala, v preteklosti predvsem z brodarstvom oz. rečnim prometom, kasneje pa je njena dolina omogočala zgraditev ceste in železnice na obeh njenih bregovih.

Z zgraditvijo Južne železnice leta 1849 je Litija prevzela gospodarsko in upravno vlogo, ki jo je poprej imelo Šmartno pri Litiji. Železniška proga je s svojim modernejšim prometom zahtevala zgraditev mostu čez reko Savo, najprej lesenega mostu leta 1852, kasneje pa novega betonskega mostu, ki ob bregova kraja povezuje še danes. Promet po reki Savi je zaradi sodobnejše in hitrejše železnice začel počasi upadati in izumirati, z njim pa tudi za Litijo doslej značilne obrtniške dejavnosti (vrvarstvo, tesarstvo, barvarstvo itd.). Industrijski vzpon so omogočili prvi obrati bombažne predilnice ter žagarsko podjetje in mizarstvo, pa tudi rudna bogastva na Sitarjevcu in okolici, kjer so do sredine 20. stoletja kopali svinčevo, cinkovo, železovo, srebrovo in baritno rudo. V neposredni ekonomski zvezi z rudnikom je bila topilnica svinca.

Še danes je v kraju močno prisotna lesna in tekstilna industrija, pa tudi različne obrtne in storitvene dejavnosti. Mesto ima novo gimnazijo, ki je širšega regijskega pomena, ljudsko univerzo, več osnovnih šol, glasbeno šolo, knjižnico, kulturno dvorano ter vrsto različnih društev, ki skušajo mestu dvigniti utrip (gasilsko, čebelarsko, lovsko, planinsko, ribiška družina, kulturnoumetniška in več športnih društev). Društva skrbijo tudi za izvajanje številnih tradicionalnih prireditev, kot je Levstikov pohod od Litije do Čateža, prvomajski pohod na Sitarjevec, pohod in kolesarski vzpon na GEOSS idr.