Ravno med treningom ekipe U19 smo ujeli vratarja, ki je letos končal svojo bogato vratarsko kariero. Seveda je govora o Darku Tokiču, bivšemu reprezentantu in vratarju KMN FC Litija. Povedal je o svoji napaki v času njegove kariere, kaj bo najbolj pogrešal in še več. V nadaljevanju pogovora…

Toka, tri mesece je že minilo od konca futsal sezone in konca tvoje kariere. Že kaj pogrešaš futsal?
Ja, vsekakor pogrešam! Ko sem gledal prvi trening članov v letošnji sezoni me je mikalo, da bi se priključil, ampak čas je bil, da se odmaknem in dam priložnost mlajšim.

Kako dolgo je tlela ta misel po koncu kariere?
Že lansko leto sem razmišljal o tem, letos pa sem se dokončno odločil. Preprosto imam preveč drugih obveznosti in rajši bi se posvetil delu z mladimi.

Kaj boš najbolj pogrešal?
Najbolj bom gotovo pogrešal klapo in petke, ko so bile tekme in veliko hecov. Skratka ekipo bom najbolj pogrešal.

Kako si na splošno zadovoljen s svojo kariero?
Če bi mi kdo rekel, da v svoji karieri ne bi nič spremenil, se ne bi povsem strinjal z njim. Sigurno bi spremenil nekaj stvari. Vem, da bi lahko bilo še boljše, če bi se za nekatere stvari odločil drugače.

Kako si sploh začel igrati v Litiji?
Začel sem z velikim nogometom, potem pa se je pojavil razpis za treninge futsala v Litiji. Na prvem treningu nas je bilo verjetno okoli 80. Takrat je bilo na kupu tudi več trenerjev, moj prvi pa je bil Dušan Razboršek, ki mi je dal priložnost. Od takrat naprej sem užival v futsalu.

Vmes si odšel v Gorico. Kaj se je zgodilo takrat?
Za Gorico pa bi lahko rekel, da je bila to moja največja napaka. Trener si me je želel, res želel v Gorici in zaradi njegove želje sem prestopil v Gorico. Na koncu se ni izšlo in ta trener, ki si me je tako želel, je prvi zapustil barko, ki se je začela potapljati. Spoznal sem, da ko igraš za člane, ni bolj organiziranega kluba v Sloveniji kot je KMN FC Litija. Zato nobenemu ne svetujem odhoda iz Litije!

Kako si usklajeval treninge s šolo? So bili starši kaj nervozni?
Moram priznati, da zelo težko. Zelo pozno sem končal fakulteto, vendar je bila ta želja po futsalu preprosto premočna in je prevladala. Diplomiral sem malo kasneje, vendar uspešno.

Kdo je bil tvoj vzornik?
Na začetku eden in edini, Vojko Majcen. Že kot mlada sva z Dejanom Simičem hodila gledat tekme. Takrat so se imenovali še Inženiring Šarbek in takrat me je Vojc preprosto navduševal. Bil je tudi moj prvi trener in mentor v golu. On je eden in edini.

Bil si tudi član reprezentance. Kateri dogodek ti bo ostal najbolj v spominu?
Iz reprezentance mi bo v spominu najbolj ostal dogodek iz Ljubljane, iz Tivolija – tekma proti Braziliji. Spominjam pa se tudi zmage proti Italiji in to na njihovem domačem parketu.

Z Litijo si osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Kaj ti bo od teh dogodkov ostalo najbolj v spominu?
Eden od najlepših spominov mi bo ostal Baku (Azerbajdžan), kjer smo takrat v ligi prvakov premagali favorizirane Italijane in potem tudi drugi del, ki smo ga odigrali v Belgiji.

Je morda katera lovorika, ki ti pomeni več? Morda trenerska z ekipo U15?
Od lovorik mi največ pomeni prva lovorika, ki smo jo osvojili. Pravijo, da je prva najslajša. Kot trenerska lovorika pa je tu seveda naslov državnih prvakov z ekipo U15, ki mi ogromno pomeni. Izpostavil bi ti dve lovoriki.

Kako bi s svojimi besedami opisal vsa ta leta v Litiji?
Lahko rečem samo nekaj - prišel sem kot otrok, odhajam pa kot bodoči očka!

Kaj bo Darko počel v prihodnje?
Treniral bom mlade in to je to. Seveda pa je tu tudi družina.

Za konec še nekaj za navijače kluba …
Upam, da se bo v Litiji na tribunah zbralo čim več gledalcev. Ti fantje rabijo podporo. Za vse pa bi bilo dobro, da čim več mladih začne trenirati futsal, ker tako uspešne institucije kot je v Litiji, ni veliko naokoli.

Darko, hvala za vse trenutke in obrambe, ki so našemu klubu pomagale do vseh lovorik in uspehov. Srečno v trenerski karieri in seveda na družinski poti! Ob enem pa še vse najboljše, saj ravno v teh dneh praznuješ rojstni dan!

Luka Bregar