Na današnji dan pred tremi leti je v našo sredino priletela novica, od katere se človek le težko pobere. V delovni nesreči smo izgubili predvsem izrednega prijatelja, vratarja našega kluba in takrat tudi izbrane vrste Slovenije Jožeta Pavška. Kruta usoda je iz športnih vrst iztrgala ukradla, drugače je težko zapisati, mladega človeka, ki je šele dobro zakorakal na svojo življensko pot uspešnega športnika in izobraženega človeka. Preprost fant, ki je bil šele na začetku svoje, že takrat uspešne športne poti, je nenadoma zapustil mnoge prijatelje in soigralce. Da njegovo ime in številne dobre predstave še vedno ostajajo v srcih in spominih naših navijačev so pokazali tudi na petkovem srečanju, ko se je celotna dvorana z ''aplavzom'' spomnila Joškota, kot smo ga vsi klicali. Pravijo, da spomini ostajajo večno in prav je tako. Čeprav so včasih boleči se v našem klubu tudi s ponosom obračamo nazaj in spominjamo časov, ko je bil z nami naš Joško.