Borut Ručna se poslavlja od najtrofejnejšega kluba v Sloveniji.

Tudi njemu so jo nekoliko zagodle službene obveznosti, saj ne bi zmogel priti na treninge trikrat do štirikrat tedensko, kot bo praksa v Litiji to sezono. »Vsaka zgodba se enkrat končna in tako se je tudi moje 7-letno obdobje igranja v Litiji. Enostavno zaradi službe ne morem prihajati na treninge trikrat do štirikrat na teden in če nisem 100%, potem bolje, da se umaknem ter mesto prepustim drugim, mlajšim igralcem,« opiše razlog za odhod ter doda: »Žal mi je, da se je sezona končala predčasno in se tako nisem mogel posloviti v dvorani

Tudi pove, da bo v futsalu še vztrajal: »Dokler bom imel voljo in čas, bom še igral futsal. Zato bom vsekakor še najmanj eno sezono vztrajal v 1. SFL.« Nov izziv pa je našel v najstarejšem slovenskem mestu, saj odhaja na Ptuj.

Borut je v dresu Litije zbral 136 nastopov in dosegel 134 zadetkov, kar ga uvršča med najučinkovitejše strelce v klubu. Tudi zato sam pravi: »Na obdobje v Litiji me vežejo zelo lepi trenutki. Odigrali smo ogromno zahtevnih in zanimiv tekem, ki mi bodo ostale v lepem spominu. Z Litijo sem postal pokalni prvak, superpokalni prvak in tudi zaigral med 16-imi najboljšimi v Evropi,« o spominih v Litiji pove Ručka in doda, da mu je žal le ene stvari: »Kar mi je resnično žal je to, da nikoli nismo postali državni prvaki pa čeprav smo bili tolikokrat zelo zelo blizu. Imeli smo vzpone in padce, vendar sem na parketu vedno dal vse od sebe in tega mi nihče ne more vzeti in na to sem lahko upravičeno ponosen!«

V odsotnosti Gašperja Vrhovca si je na roko nadel tudi kapetanski trak. »V veselje in čast mi je bilo, da sem bil lahko kapetan najtrofejnejše ekipe v futsalu v Sloveniji. Mislim, da sem bil eden izmed redkih kapetanov v klubu, ki nisem prihajal iz občine Litija. Prav tako sem vesel, da sem v Litiji spoznal ogromno ljudi in soigralcev. Z nekaterimi smo še vedno in bomo v zelo dobrih odnosih,« pa o vlogi v klubu doda igralec iz Idrskega.

Na koncu se ni pozabil zahvaliti tudi vsem v klubu za njihovo pomoč in razumevanje, ni pa pozabil niti na navijače: »Litijskim levom bi se rad zahvalil za spodbujanje v času mojega igranja ter upam, da me bodo lepo sprejeli tudi, ko bom v Litiji igral z drugo ekipo.«

Borut, najlepša hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli na parketu in izven njega. Imeli smo vzpone in padce, toda lahko si ponosen na svojo zapuščino v Litiji. Še enkrat hvala in srečno v nadaljevanju kariere!